Bohuslan in domov

10.8. smo se v Bohuslanu, na jugu Švedske, dobili z Mihom, Davorjem, Kekcem in Stipetom. V bližnjih plezališčih smo plezali 5 dni, dva dni pa balvanirali v Kjugekullu blizu Kristianstada. Spali smo v majhnem kempu, ki sta ga za plezalce uredila dva lokalca, Hana in Peter. Oba lahko vidite tudi v filmu Crackoholic, ki govori o plezanju na tem področju. Bohuslan ponuja res odlično enoraztežajno trad plezanje v odličnem granitu. Pleza se večinoma poči, tako da je varovanje super, tu pa tam se pojavi celo kak sveder ali štant. En dan smo preživeli tudi v "Grotti", ki ponuja res dobro frikanje, predvsem smeri z višjimi ocenami. Kupili, in poskušali pojesti smo tudi najslabše možne hrenovke (hvala Kekec!:). Preživeli smo in z odrgnjenimi blazinicami prišli domov.

 Klasika Tor line naj bi bila samo 6c, a se je izkazala za pretežko.

                               

        Grotta s previsi

Udobje pri Hani in Petru. 

Na trajektu do prijetnega kempa na otočku blizu balvanov.

                                       

Od Alte do Stocholma

 Sedaj sva doma, tu pa so še utrinki s preostanka poti.

V Alti, ki je le dobrih 200 km od Nordkappa, sva si ogledala lose, medvede, jelene, ladje in druge skandinvaske motive, ki so jih v skalo pred okoli 6000 leti izklesali predniki današnjih Samijev. Muzej na prostem je pod Unescom.

V deželi Samijev, na poti proti jugu. Gozdovi in jezera, vsake toliko časa kakšen jelenček, ljudi pa nikjer. Divjina!

Samiji se poleti prevažajo s štirikolesniki, pozimi pa z motornimi sanmi. 

V Skandinaviji divjih severnih jelenov praktično ni več, vseeno pa se prosto sprehajajo  in na cesti je potrebna velika pazljivost.

Po dolgem času v velikem mestu, skandinavski "prestolnici" Stockholmu.

parada ponosa

V okolici Stockholmo je ogromno plezališč, večinoma navrtanih. Kljub bližini mesta, je narava čudovita . V poletni vročini se po plezanju prav prileže še skok v niti ne tako mrzlo morje!

los