Spet na sever

Letošnji prvotni plan je bila sicer Amerika, vendar sva se zaradi pomanjkanja denarja zelo izvirno spet odločila za Skandinavijo. Ker je bilo na severu prvi teden vreme ves čas deževno, sva se nekaj dalj časa zadržala na jugu in v osrednjem delu Švedske. Počasi sva se premikala od plezališča do plezališča, se namakala v jezerih, kurila ogenj, na hitro obiskala Stockholm ter po dobrem tednu in 2500 prevoženih kilometrih prišla do Laponske.

Trol nad trgovino v Vasterviku

Za začetek sva se ustavila v plezališču  Sjöända.  Super športno plezanje v rahlo previsnem granitu. Slovi po najlepših šestkah na Švedskem.     

Stalni spremljevalci.

Nadaljevala sva do jezera Agelsjon, kjer sva plezala vse od res slabo navrtanih športnih smeri do 35 metrskih trad smeri.

Poskusila sva tudi deep water solo. Ker nisva imela čolna, sem po 20m 4+ splezal najprej dol, potem pa še gor.

Skok v Stocholm.

Iz Stockholma sva se prestavila v narodni park Hoga kusten, k enem boljših švedskih plezališč Ringkallen.

Spala sva ob jezeru Omne, kjer za majhen prostovoljen prispevek dobiš lepo urejeno plažo, žar, vodo in wc.

 

Ringkallen je trad plezališče s super razgledom na morje. Plezališče ima tri nadstropja, ki jih prekinjajo udobne terase.

Storforsen, ene največjih brzic v Evropi, dolge so 5 km.

 

V bližini Jokkmokka. Ne vidi se rojev komarjev.

Bohuslan in domov

10.8. smo se v Bohuslanu, na jugu Švedske, dobili z Mihom, Davorjem, Kekcem in Stipetom. V bližnjih plezališčih smo plezali 5 dni, dva dni pa balvanirali v Kjugekullu blizu Kristianstada. Spali smo v majhnem kempu, ki sta ga za plezalce uredila dva lokalca, Hana in Peter. Oba lahko vidite tudi v filmu Crackoholic, ki govori o plezanju na tem področju. Bohuslan ponuja res odlično enoraztežajno trad plezanje v odličnem granitu. Pleza se večinoma poči, tako da je varovanje super, tu pa tam se pojavi celo kak sveder ali štant. En dan smo preživeli tudi v "Grotti", ki ponuja res dobro frikanje, predvsem smeri z višjimi ocenami. Kupili, in poskušali pojesti smo tudi najslabše možne hrenovke (hvala Kekec!:). Preživeli smo in z odrgnjenimi blazinicami prišli domov.

 Klasika Tor line naj bi bila samo 6c, a se je izkazala za pretežko.

                               

        Grotta s previsi

Udobje pri Hani in Petru. 

Na trajektu do prijetnega kempa na otočku blizu balvanov.