Tromso

Sedaj sva severneje. V Tromso sva prispela v slabem vremenu, tako imenovani »Paris severa« naju v oblakih ni prepričal. Tudi gorat otok Kvaloya naju v megli in mrazu najprej ni očaral. Naslednji dan, ko se je zjasnilo, sva mnenje takoj spremenila. Kvaloya je čisto drugačna od Lofotov. Če zanemarimo temperaturo zraka in morja ter bližnje ledenike, je nekako »mediteranska«. Na Kvaloyi lahko plezaš vse od bolderjev do več dni dolgih big wall projektov. Midva sva imela večraztežajk že dovolj, zato sva frikala in bolderirala. Našla sva si nov hobi, kuhanje marmelade iz Multen berries oz. barjanskih robid, neke vrste rumenih malin s prav posebnim okusom. Ker je bilo za sever res ekstemno vroče (25 stopinj) in ker takih temperatur nisva navajena, sva na veliko lenarila in se hladila v ledeniških jezerih.

Frikanje nad Ersfjordom. Smer Turistklase (6b+).

  

Meglice ob polnoči.

Sonce sedaj zaide, a samo za kakih 20 minut.

Bolderiranje sredi močvirja.

Odlična navrtana dvoraztežajka Panorama cafe.

Multen berry.

 

Končni rezultat je bil odličen.

Sedaj pa še severneje proti Alti, med Samije in severne jelene.

zadnji dnevi Lofotov

Zadnje dni sva imela srečo z vremenom, kar sva izkoristila s plezanjem in kajakom. Splezala sva dve težji večraztežajki, nekaj enoraztežajk in par bolderjev. Že tretjič sem stal na najbolj markantni skalni formaciji nad Svolvaerjem, Goatu. Neža pa drugič. Splezala sva najtežjo prosto smer na kozla: Angel wings (VII, 120m). Res lepa in izpostavljena smer, ki pa zaradi malo obiska potrebuje nekaj čiščenja. Neži je uspelo izpuliti dva večja kamna, redkost na Lofotih. Na vrhu naju je čakal pravljični razgled na Lofote. 

Na Store Festvagu sva splezala Running for Rasmus (VII+/VII, 130m). Sva se kar nadelala.

 Za posladek sva splezala še Skilloperen (VI+, 30m), najbrž eno najbolj plezanih poči na Lofotih.

Neža v Carpeneters delight VII+, 20m. V tej previsni, zelo konstantni poki nisva imela za burek.

Sva pa oba splezala Tapirja (VII+, 25m), ki se je izkazal za  veliko prijaznejšo žival.

Anne iz B&B nama je za par dni posodila kajaka. En dan je bilo preveč vetrovno, dvakrat pa sva uživala v razgledu z nove perspektive in se izogibala valovom, saj si kopanja v oceanu res nisva želela. 

V takem vremenu je bilo Lofote res težko zapustiti. 

Če bo sreča, se vrneva pozimi. Zdaj pa še severneje.

plaža

Po Rostu sva šla na plažo Bunes, blizu Reineja. Po kratki vožnji s trajektom te čaka še slaba ura hoje. Tja sva šla zato ker je vodniček obljubljal odlično bolderiranje. Balvanov nisva našla veliko, plaža sama pa je spektakularna. Vse stene okrog nje so še nepreplezane in obetajo odlično, a najbrž kar težko plezarijo. Za večerjo sva poskušala ujeti kako ribico, žal neuspešno.

V vasici Vinstad je več ovc kot prebivalcev, pa tudi bolj prijazne so. Ena stara gospa nama je grozila s policijo,  ker sva sedela na plaži blizu njene hiše.

Najbrž prvenstven problem, luštna strehica okoli 6b

met Frančka

Bolderiranje z razgledom, ne vidi se ptičjih drekov na skali.

Ena boljših nepreplezanih sten, skala zgleda odlična.

kitova kost

Norvežani bi pekli hrenovke, midva sva pekla banane