4.6 in 5.6. začetek

Zbudi me zvok dežja na šotoru. Zaspim nazaj in ko se zbudim čez eno uro še vedno dežuje. Odpravim se proti Heaningsvearu in Kletterkafeju. V soboto ob 11ih je celo mesto prazno in vse trgovine zaprte. Tudi Kletterkafe. Zimska sezona. Še vedno dežuje. Ob pol enih ko se stvar končno odpre čaka že cela skupina premraženih plezalcev. Zunaj je 7 stopinj, tako da se oblečem zimsko. Čakamo na konec dežja in pijemo čaj. Še dobro, da je v kaminu ogenj. Cel kup angležev, dve starejši finki, dva norvežana in dva mlada „raketna znanstvenika“ iz vesoljskega centra v Kiruni. Z njima se najbolj zaštekam, francoz Joel in nemec Johan sta na švedskem že dve leti, a ne govorita skoraj nič švedščine. V Kiruni delata na nekem mednarodnem projektu povezanim s Plazma instrumenti. Na lofote sta prišla v okviru Kiruna kletter klubbeta. Prišlo naj bi še cel kup inštruktorjev, a jih zaradi dežja ni. Ko ob sedmih neha deževat se zmenimimo za plezarijo. Splezamo mokro 60m dolgo smer v Pianokrakkenu Applecake arete 5+. Orkanski veter jo sproti suši. Na abzajlu veter dviga vrvi vertikalno. Skupaj prestavimo šotor pod Gandalf wall. Njuno prvo dolgo smer moramo proslavit zato me povadita na pivo, ki je v Kletter kafeju za norveške razmere baje poceni samo 7 eurov. Častita tri runde in ker čez dan nismo razen prepečenca jedli nič konkretnega se naju z Joelom kar prime. Johan zapravi na švedskem 300 evrom mesečno za pivo jih spije 5 in je na videz trezen. Joelu postane slabo in gre bruhat čez pomol. Bar se začne polniti šele ob enih ponoči ko pridejo na plano lokalni ribiči. Vsi so debeli in vsi pijejo kot žolne. Ob dveh smo nazaj pri šotorih.

Zbudim se ob pol desetih in začuda ne dežuje. Po vseh šotorih še spijo. Po zajtrku grem v Svoelvar iskat internetno povezavo. Ob nedeljah jo zaenkrat ne bo. Ko pridem nazaj Johan ravno zajtrkuje, Joelu pa je slabo in spi. Splezava eno kratko navrtano smer v Svenskevegenu nato pa se onadva odpravita proti Kiruni. Čez eno uro prideta nazaj, ker je Joelu preslabo za vožnjo. Z Johanom pojeva makarone s švedkimi mesnimi kroglicami. Dva norveška soseda mi pokažeta kako se lovi ribe in pripravita ribiško opremo. Ker je po treh lekadolih Joelu malo bolje gremo z mosta lovit ribe. Po 15 minutah ujamem 40 cm veliko polenovko. Nekako nam jo uspe sfiletriati in Joel, ki je postal lačen, jo začne jesti kar surovo. Ko jo spečemo jo poje večino. To mu da novih moči in predlaga, da gremo plezat. Johan je utrujen zato greva plezat sama. Ura je deset zvečer, a je popolnoma svetlo. Tri cuge dolgega Gandalfa (5) splezava v manj kot uri. Potem se odpravita proti Kiruni. Zmenimo se, da prideta začetek avgusta nazaj s prijatelji in da bi bilo fino če bi imeli vodnika. Obljubim ugodno ceno.