6.6 in 7.6 prvi teden

Spet dežuje. Šotor je poln vlage in prav pozno se spravim ven. Odpravim se proti Svolvearju največjem mestu na Lofotih. Grem na policijo, da bi se prijavil kot iskalec zaposlitve. A je odprta le od 10ih do 12ih. Kupim par časopisov, da pregledam ponudbo dela in oglase za stanovanja. Sprašujem po brezžičnem internetu. Končno ga najdem v kavarni Bacalo v marini. Pregledam še spletno edicijo časopisov. Najdem par zanimivih oglasov, za nočnega varnostnika v nekem kampu in za pomoč na recepciji centra za imigrante na Lofotih. Napišem CV in prošnje za delo. Z Nežo nama uspe usposobiti skype. Ko pridem nazaj v kamp še vedno dežuje, skuham instant špagete in grem nazaj v šotor.

Naslednji dan še vedno rosi. Na policijo tokrat pridem pravočasno in izpolnim potrebne papirje, potem ko preverijo, da nisem mednarodno iskan kriminalec dobim začasno davčno številko. Če bom ostal dalj časa dobim še EMŠO. Popoldne grem v Kletter kafe in se prvič stuširam. Pridružim se skupini štirih švicarjev, ki igrajo šah in čakajo na boljše čase. Sumljivi so mi postali takoj, ko vsi naročijo najdražjo hrano, lososa za 240 kron torej dobrih 30 eurov. Ko jih vprašam kje šotorijo, mi povejo, da imajo sobe v središču Heaningsvearja. Pogovarjamo se o plezanju, vsi so do sedaj plezali le navrtane smeri, bi se pa radi naučili trad plezanja. Povem jim, da sem ravno opravil izpit za alpinista, torej sem neke vrste inštruktor in jih lahko za male pare naučim. Razen kompletov nimajo nobene tehnični opreme, a gremo čez cesto v plezalno trgovino in kupijo set šestih frendov (6x160 eurov) in set jebic. Ob polnoči se zjasni in gremo balvanirat.

Storpillaren v polnočnem soncu - mogoče letos

polnočno sonce

ribje glave - prodajo jih v Nigerijo

plezalec v Gandalfu